Pametno mesto

Najboljši način za napovedovanje prihodnosti je, da jo ustvarjamo sami.

Človeško družbo 21. stoletja zaznamuje več (človeških) dejavnikov, med najvplivnejšimi sta urbanizacija in digitalna revolucija, katerih vpliv predstavlja hkrati priložnost in tveganje, saj oba korenito posegata v nekatere temeljne predpostavke načina življenja, ki se je po industrijski revoluciji nekako stabiliziral.Čeprav se je trend urbanizacije močno okrepil tekom 19. stoletja, je pričel močno vplivati na razvoj mest in posledično družbe tekom 20. stoletja, danes pa že govorimo o problemu ruralnih območij, katerih razvoj močno zaostaja za mesti in je pogosto povsem odvisen od državnega financiranja, saj komercialni sektor na ruralnih območjih nima zadovoljivih dobičkov. Tako smo leta 2008 prečkali pomemben mejnik in sicer, da se je delež urbane populacije prvič dvignil nad 50 %.

Trendi pa kažejo, da bo do leta 2050 dobrih 70 % populacije živelo v urbanih območjih. Digitalna revolucija nakazuje, da bo prihod novih tehnologij ponudil priložnosti za dvig kakovosti življenja in predstavil nova tveganja, s katerimi se bo potrebno soočati. Čeprav se je trend urbanizacije močno okrepil tekom 19. stoletja, je pričel močno vplivati na razvoj mest in posledično družbe tekom 20. stoletja, danes pa že govorimo o problemu ruralnih območij, katerih razvoj močno zaostaja za mesti in je pogosto povsem odvisen od državnega financiranja, saj komercialni sektor na ruralnih območjih nima zadovoljivih dobičkov. Tako smo leta 2008 prečkali pomemben mejnik in sicer, da se je delež urbane populacije prvič dvignil nad 50 %. Trendi pa kažejo, da bo do leta 2050 dobrih 70 % populacije živelo v urbanih območjih. Digitalna revolucija nakazuje, da bo prihod novih tehnologij ponudil priložnosti za dvig kakovosti življenja in predstavil nova tveganja, s katerimi se bo potrebno soočati.

Kot posledica obeh je v zadnjih letih na popularnosti in strateškem razvojnem umeščanju pridobil koncept pametnega trajnostnega mesta (v nadaljevanju PTM), ki naj bi predstavljal odgovor na problem urbanizacije in napoved posledic, ki jih prinaša digitalna revolucija. Danes napredka in razvoja mesta ne vidimo brez ozira na koncept PTM, pri katerem pa se pojavi več težav, med drugim tudi opredelitev pojma. Gre za eno izmed področij, kjer je tudi vlada Republike Slovenije precej aktivna, saj je leta 2015 sprejela Slovensko Strategijo Pametne Specializacije, v kateri so opredeljeni tudi cilji in fokusna področja v kontekstu razvoja pametnih mest in skupnosti ter pametnih zgrad, ki predstavljajo sestavni del kroga. Tudi Evropska unija je na področju razvoja pametnih mest in skupnosti in še pomembneje, na področju razvoja pametnih vasi zelo aktivna, saj je na razpolago kar nekaj mehanizmov, ki bodisi preko razpisov ali direktnega financiranja vzpodbujajo tako zasebni, kot tudi javni sektor pri razvoju mest in podeželja.

Izpostaviti je potrebno še eno stvar in sicer popularizacijo določenih »mainstream« trendov, pri čemer je veliko navdušenja in malo znanja, kar seveda negativno vpliva na uspešnost in hitrost implementacij na področju reševanja urbanih problematik. Nizka informacijska pismenost, kljub visoki uporabni informacijsko komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) vpliva tudi na varnost uporabljanja storitev pri čemer ima vsak dogodek, ki povzroča škodo fizični ali pravni osebi potencialni negativni vpliv na popularnost tehnologij in zaupanje, ki ga ljudje gojijo do teh tehnologij.

Kaj je pametno trajnostno mesto?

Na razumevanje različnih pojmov pogosto vplivajo drugi dejavniki, kot so naprimer kultura, okolje, prevladujoč družbeni sistem v kontekstu ekonomskega in političnega modela in prav nič drugače ni pri pojmu pametno mesto, saj se koncept klasičnih mest, iz katerih izhaja večina modelov pametnih mest različno implementira v različnih delih sveta. Upravičeno lahko sklepamo, da večina definicij pametnih mest izhaja iz vprašanj, ki so bila postavljena pred tem in sicer, kaj želimo s pametnim mestom sploh doseči, s kakšnimi problemi se moramo soočiti in s katerimi se bomo morali soočiti, na katerih področjih lahko realno implementiramo rešitve in predpostavljamo rezultate, ki bodo omogočili nadajljni razvoj pametnih mest, saj se moramo zavedati, da ne gre za enkratni proces, temveč kontinuiran proces, ki ravno zaradi te svoje specifičnosti potrebuje platformo, ki razvoja ne ovira, temveč ga pospešuje. Obstaja sicer terminološka razlika med poimenovanjem koncepta s strani različnih akterjev, saj nekateri uporabljajo ime »pametno mesto« (ang. Smart city), medtem, ko drugi uporabljajo ime »pametno trajnostno mesto« (ang. Smart sustainabile city). Razlika je nastala verjetno tako, da je pri prvem poimenovanju trajnost mest oz. trajnostni razvoj že organsko vključen v samo poimenovanje koncepta, medtem, ko drugo poimenovanje ravno z izpostavljanjem trajnosti oz. trajnostnega razvoja kaže, da je trajnost oz. trajnostni razvoj temeljni del koncepta pametnega mesta. V nadaljevanju izpostavljam dve individualni definiciji, katerima sledi definicija mednarodne organizacije, na podlagi katere bo narejena tudi ta seminarska naloga.

Schaffers in drugi (2011) opredelijo pametno mesto kot mesto, ki ga poganjajo investicije v človeški in socialni kapital, trajnostna mobilnost in moderna IKT, pri čemer pametno upravljanje naravnih sredstev in sodelovanje civilne sfere in mestnega vodstva omogoča kakovostno življenje. Gre za precej posplošeno opredelitev pametnega mesta, ki sicer zajema večino ključnih področij, preko katerih naj bi potekal razvoj in vpeljava koncepta pametnega mesta. Avtorji v članku izpostavijo tudi nizkoogljičnost, kar predstavlja enega izmed temeljev trajnostnega razvoja in zdravega okolja.

Cohen (2012) poda podobno definicijo in sicer pravi, da »Pametno mesto uporablja IKT tehnologije, da bi bolj inteligentno in učinkovito uporabljajo (naravne) vire, prihranilo pri stroških, izboljšalo storitve in kakovost bivanja ter zmanjšalo okoljski odtis – v smeri spodbujanja inovacij in nizkoogljične ekonomije«. Tako kot prva definicija, tudi ta zajema večino ključnih področij. Ker je tovrstnih definicij ogromno, se je smiselno v primeru obstoja obrniti na različna poročila oz. delovna gradiva organizacij, ki se s tovrstno tematiko ukvarjajo.

Mednarodna telekomunikacijska zveza, ki spada pod okrilje Združenih narodov je v okviru fokusnih skupin na temo pametnih trajnostnih mest leta 2014 pripravila tehnično poročilo, katerega avtorji prihajajo iz različnih okoljih kot so Državna univerza v Singapurju, Univerza v Manchestru ter Univerza v Genevi in podjetij, kot so Ericsson, Fujitsu, Huawei, Fiberhome in Telefónica. Tehnično poročilo se ukvarja predvsem z analizo definicij pametnih mest, katerih viri so a) akademske in raziskovalne skupnosti, b) vladne pobude, vključno z EU, c) mednarodne organizacije, d) korporativni krogi, d) uporabniške definicije (vodilna podjetja na področju raziskovanja marketinga), e) trgovinska združenja in f) organizacije, ki razvijajo standarde. V raziskavo je bilo vključenih 116 različnih definicij (ITU 14, 2014)  koncepta, na podlagi katerih podajo naslednjo definicijo pametnega trajnostnega mesta:

»Pametno trajnostno mesto je inovativno mesto, ki uporablja informacijske in komunikacijske tehnologije ter druge načine za izboljšanje kakovosti življenja, učinkovitost urbanih dejavnosti in storitev ter konkurenčnosti, medtem, ko zagotavlja uresničevanje potreb sedanjih in prihodnjih generacij z vidika ekonomskih, socialnih in okoljskih aspektov« (ITU 1, 2014).

Glede na to, da je zgoraj navedena definicija še najboljši približek univerzalni definiciji, je potrebno argumentirati, na podlagi katerih ključev je bila definicija vzpostavljena. Avtorji poročila navedejo štiri ključne atribute PTM in sicer: 1.) trajnost (ang. sustainability), 2.) kakovost življenja (ang. Quality of life), 3.) Urbani aspekti (ang. Urban aspects) in 4.) Inteligenca oz. pametnost (ang. Intelligence or smartness). Izpostavijo tudi štiri ključne tematike in sicer: 1.) družba (ang. society), 2.) ekonomija (ang. economy), 3.) okolje (ang. environment) in 4.) vladanje (ang. governance) (prav tam).

Idenfificirajo osem kategorij, ki so ključne za vsako PTM in sicer:
a) kvaliteta življenja in življenjski stil,
b)  infrastruktura in storitve,
c) IKT, komunikacije, inteligenca in informacije,
d) ljudje, državljan in družba,
e) okolje in vzdržnost,
f) vladanje, menedžment in administracija,
g) ekonomija in finance, ter
h) mobilnost.

Ključni indikatorji razvoja PTM so:
– pametno življenje,
– pametno okolje in vzdržnost,
– pametno vladanje,
– pametna mobilnost in
– pametna ekonomija.

Glede na ključne parametre vzpostavitve in število v analizo vključenih definicij pojma lahko sklepamo, da je definicija, ki jo vzpostavi Mednarodna telekomunikacijska zveza primerna, čeprav je na prvi pogled precej široka. A dejstvo je, da je tudi koncept PTM zelo širok in zaradi svoje narave potrebuje terminološko fleksibilnost. S tega vidika so torej še posebej pomembni zgoraj navedeni ključni parametri, ki opredeljujejo koncept PTM. Tehnično poročilo izpostavlja še 30 ključnih besed, ki predstavljajo PTM: IKT, prilagodljivo, zanesljivo, nadgradljivo, dostopno, zavarovano, varno, prožno, ekonomsko, rast, standard življenja, zaposljivost, državljani, blaginja, medicinska dobrobit, fizična varnost, izobraževanje, okolje, fizična in storitvena infrastruktura, transport in mobilnost, voda, javne službe in energija, telekomunikacije, proizvodnja, naravne in druge (človeške) nesreče, regulacija in skladnost, vladanje, politike in procesi, standardizacija (prav tam).

Najpogostejše besede, ki predstavljajo PTM:

Kot smo že omenili, je vlada Republike Slovenije leta 2015 sprejela Slovensko Strategijo Pametne Specializacije, v kateri je izpostavila cilje in fokusna področja razvoja pametnih mest in skupnosti ter razvoja pametnih zgradb. Kot cilji so izpostavljeni razvoj globalno konkurenčnih sistemskih rešitev na področju pametnih omrežij in internetnih platform z uporabniškimi rešitvami, vzpostavitev različnih pilotnih projektov na področju energetike, urbane mobilnosti ter varnosti. Strategija se nagiba v smer izkoriščanja reforme javne uprave in uvajanja pametnega zdravstva za spodbuditev podjetništva in prodor na globalne trge. Fokusna področja so tako usmerjena v odprte sistemske rešitve, pametno distribucijo in upravljanje z energijo, ter tehnologije kot so računalništvo v oblaku, odprti in množični podatki, vgrajeni pametni sistemi in še eden izmed novih pojmov – internet stvari. Izpostavljena je tudi tehnologijo visoko zmogljivih računalnikov (HPC tehnologija) ter zajem in uporaba podatkov zemeljske površine. Strategija zajema tudi cilje v zvezi s pametnimi zgradbami, ki predstavljajo eno izmed ključnih kategrij PTM in sicer razvoj celovitih sistemov za upravljanje zgradb s ciljem energetske učinkovitosti in avtonomije zgradbe. Kot horizontalna usmeritev je izpostavljena navezava na internet stvari. Gre torej za pametno grajeno okolje, pri katerem inteligentni sistemi upravljajo stavbe (SSPS 10−13, 2015).

Literatura

1. Cohen, B. (2012). The Top 10 Smart Cities On The Planet .Dostopno prek: https://www.fastcodesign.com/1679127/the-top-10-smart-cities-on-the-planet
2. Schaffers, H., Komninos, N., Pallot, M., Trousse, B., Nilsson, M., Oliveira, A. (2011). Smart Cities and the Future Internet: Towards Cooperation Frameworks for Open Innovation. Lecture Notes in Computer Science 6656: 431−446.
3. International Telecommunication Union. (2014). Smart sustainable cities: An analysis of definitions. Dostopno prek: https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0ahUKEwjD7PPL-7naAhUCalAKHSlnDb0QFggsMAA&url=https%3A%2F%2Fwww.itu.int%2Fen%2FITU-T%2Ffocusgroups%2Fssc%2FDocuments%2FApproved_Deliverables%2FTR-Definitions.docx&usg=AOvVaw2tzL2wnbsb4L_OLPJXB6qX
4. Služba vade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. (2015). Slovenska Strategija Pametne Specializacije (SSPS). Dostopno prek: http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/Dokumenti_za_objavo_na_vstopni_strani/SPS_10_7_2015.pdf

Produkcija: Clover Labs